Odnosi z drugimi ljudmi so pogosto zelo narobe razumljeni!
Še posebej vsi tisti, kjer stvari ne tečejo gladko.
Vse prevečkrat se dogaja, da za negativne občutke, ki jih občutimo v odnosih z drugimi, pripisujemo krivdo drugim. Niti pomislimo ne, zakaj smo reagirali na določen način oziroma zakaj so nas besede drugega človeka prizadele, nas spravile na obrate, užalostile in podobno.
Navajeni smo, da “krivca” za naše izzive iščemo izven nas. Na primer:
- sodelavka se stalno vtika v moje delo;
- xy naredi vse napol;
- drugi me ne cenijo, se obnašajo do mene nespoštljivo, me ne sprejemajo, me zavračajo;
- družina me ne podpira;
- nadrejeni se do mene obnašajo kot da …;
- mož/žena me ne ljubi, posveča mi premalo pozornosti, ničesar ne razume, mi daje občutek, da sem nesposoben/-na;
- drugi okoli mene so taki in taki (vstavi po želji) … pohlepni, jim gre samo za denar, grozni, vsiljivi, nespoštljivi, ničesar ne razumejo, zadirčni, morajo imeti vedno prav ...
99,9 % ljudi ne ve, da nam vse te situacije sporočajo nekaj popolnoma drugega.
Opozarjajo nas na (nezavedno) bolečino, ki je v nas samih.
Ta bolečina je lahko posledica prepričanja, ki smo si ga sami ustvarili, da smo mi tudi taki. Morda smo jo podedovali, lahko je posledica travme iz enega od preteklih življenj …
V vsakem primeru je na nas, da jo razrešimo.
