“V službi vsak dan doživljam stres, ker moje delo ni več v skladu z mojimi vrednotami. Pa še z načinom vodenja podjetja se ne strinjam … Kaj naj naredim? Najbrž imam samo dve možnosti: da znižam svoja pričakovanja ali da grem drugam ...”
Predstavljam si, da so vrednote nekaj, kar je najbrž precej usklajeno na nivoju duše ali z dušo. Če je tako, so potem precej težko spremenljive, če sploh so. Najbrž niso. Ali pač so, če se v procesu tvoje osebne rasti spremenijo same od sebe – na boljše, seveda.
Torej možnost “znižati svoja pričakovanja” odpade. Greš. Morda prav zato po Herzbergovi Higiensko-motivacijski teoriji “nestrinjanje z načinom vodenja podjetja” povzroča največje nezadovoljstvo in posledično je največja verjetnost, da zapustiš podjetje, ravno v tem primeru.
Res pa je, da mnogi tega koraka ne naredijo, ampak jemljejo življenje kot tako. Prepričani so, da ničesar ne moreš spremeniti in da moraš trpeti. Mnogi pa še celo znižajo svoja pričakovanja, ostanejo in (še naprej) trpijo.
Ampak če se še malce vrnem k prvi “rešitvi”. Saj veste, da s tem, ko greš drugam, sabo odneseš tudi vse svoje nerazrešene zadeve, ki jih boš moral(a) nekega dne kljub vsemu razrešiti!
Zato razmislite o tej možnosti: najprej razrešite pri sebi zadeve, ki vas v trenutni situaciji motijo, spravljajo v obup, malodušje, vas jezijo … Morda pa se vam bo zgodilo kaj podobnega, kot gospe v naslednji zgodbi. Kot vse druge je tudi ta 100 % avtentična …
“V službi me je šefica nenehno trpinčila. Kaj vse sem povedala o njej, ko sem prišla domov: da je hinavska, nasilna, nerazumevajoča, škodoželjna, da me je zatirala, mi preprečevala napredovanje itd.
Ko je to trajalo že kar nekaj časa in ko so že vsi vedeli, kako grdo ravna z menoj, sem spoznala, da si dejansko jaz sama mislim o sebi, da sem taka, in da me zato šefica tako moti.
Potem sem počasi pričela čistiti svoje miselne vzorce s pomočjo ThetaHealing-a. Ampak ni bilo videti, da bi se stanje kaj spremenilo. Sama pri sebi sem se trdno odločila, da temu naredim konec in da si najdem drugo službo.
Takrat pa me je iznenada poklical direktor in mi ponudil delovno mesto na drugem oddelku. Zdelo se mi je kot dobitek na tomboli. Ponudbo sem sprejela in sedaj imam mnogo boljše razmere za delo. Odnosi z novo šefico so prijetnejši, sem mnogo samostojnejša pri svojem delu in delo samo mi je tudi zelo všeč. Prav tako sem si pravzaprav tudi želela.
Ker pa očitno nisem dovolj podrobno opredelila obsega dela, me služba pretirano obremenjuje, hkrati pa bi rada tudi višjo plačo. Pred mano sta torej sedaj dva nova izziva.”
Kljub očitni spremembi na bolje pa ne vem, če je gospa dejansko dojela, da lahko sama ustvarja svojo realnost s tem, ko spremeni svoj "notranji" odnos do "zunanjih" dogodkov. Tudi ne vem, kako se je zgodba odvila zatem.
Ampak, ker se je tako fajn učiti na napakah drugih, naj bo to vsaj v poduk vsem nam 🙂
